Miss Anomis

Napocil je cas, da se zacnemo vracati proti domu. Najprej na nocni vip bus do Yangona, ki nas je pripeljal na cilj ob treh zjutraj.

Prispeli smo na morje. Prvi kraj na poti, ki je cist. Ni smeti po tleh.

Zadnji vecer na promenadi pred palaco.

Po Maksovem priporočilu smo se z motorji odpravili na kopanje v slapu Pwe Kauk Falls. Fantastično, ravno prav hladna voda za osvežitev. Slapovi so tudi malo višje v hribih in je bila temepratura zraka že tako ali tako nekoliko nižja.

Motorje moramo oddati šele ob enajstih zato smo se zapeljali še na Mandalay hill.

U-Bein bridge. Škoda, da pod mostom ni bilo vode. Je pa uspel zelo lep sončni vzhod.

Mingun. Najbolj znan je beli tempelj. Posledice časa in potresov se kažejo tuditukaj.

Sagaing. Območje posejano s templji, ki so med seboj povezani s pokritimi potkami in stopnicami. V enem so bili navdušeni nad podobami različnih živali.

Inwa. Na pot po Inwi smo se odpravili najprej s splavom in nato naprej z dvema kočijama. Kim so pred enim templem izginili čevlji. Po nekaj iskanja smo jo odnesli proč in se odpeljali na naslednjo destinacijo. Nato se je za nami pripeljal en fant in nam jih prinesel.

Prispeli smo v Mandalay. Živimo na vogalu utrdbe Royal palace. Razen palače, ki je odprta za turiste, je prostor pod vojaškim nadzorom. Medtem, ko smo pešačili proti palači, smo srečali vojake, ki so v polni bojni opremi pršačili mimo nas na vaje ali iz njih. Simpatični in prijazni mladi fantje. Vseeno pa je nekoliko nenavaden občutek, ko nosijo s sabo orožje.

Nadaljujemo z ogledi pagod in templjev. Obiskali smo tudi Arheološki muzej. Ljudje so zelo prijazni. Imam pa počasi že vrh glave teh mladih slikarjev, ki nas lovijo, da nas bodo peljali na posebne spote (na pagode, hribčke, …) potem pa nič ni od lepega razgleda, hočejo pa da kupimo peščene slike, ki so vse iste. S prodajanjem so počasi že malo nadležni, ker jim primanjkuje turistov. Danes naredimo premik v Mandalay.

Drugi dan smo začeli z zgodnjim vstajanjem in fotografiranjem ob sončnem vzhodu. Seveda, nas je takoj našel domačin, ki nas je peljal do pagode na katero lahko splezamo, čeprav se na njih ne pleza. Ups, čudežno so odkelnjena vrata…

Thanaka je njihova tradicionalna reč s katero se mažejo po obrazu in koži. Neredijo jo iz drevesa in potem to z vodo podrgnejo po kamnu in se potem namažejo po obrazu.

V Bagan smo prispeli že ob treh zjutraj. Kej je bila soba na voljo šele ob enih, smo rentali E-bike in se podali na raziskovanje templjev in pagod.

• Tempelj: ima v notranjosti štiri bude, ki gledajo na strani neba.
• Pagoda: ima eno budo v sredini in je manjša.

Fotografije sončnega zahoda niso najboljše, ker je v zraku preveč meglic. Sonce je kar izginilo v njih, ko je bilo še kar visoko na nebu. Na pagode in templje se že od 2018 ne more več plezati, ker so jih zaklenili iz varnostnih razlogov po potresu leta 2016. Vseeno. Nam je uspelo pkukati v dva zaklenjena templa, ki nam ju je odklenil prijazen domačin in nam tudi podrobno razložil vse stenske slikarije in zgodbo zgradb.

Sprehodili smo se po tržnici. Kljub kurjim parkljem in ribam, ni tako smrdelo, kot ponavadi na azijskih tržnicah. Zelenjava je v veliki meri enaka, kot pri nas. Enako cvetje, ki ga je veliko, saj ga nosijo v templje.

Nastanili smo ob reki nad Inle Lake. Prijetno malo mestece za sprehod in dobro hrano. Prvi dan smo šli malo naokoli in poiskali čoln za ogled jezera.

Vstali smo z dnevom, da smo lahko ujeli ribiče s sončnim vzhodom. Poleg ribičev smo si ogledali še tempelj, samostan, floating garden, izdelavo cigaret, izdelavo papirja, izdelavo srebrnega nakita, ki ga pridelujejo iz svoje rude in kombinirajo z dragimi in poldragimi kamni, ki so del njihovega naravnega bogastva. Pokazali so nam tudi kako izdelujejo blago iz lotusa, ki raste samo na tem jezeru v državi. Skratka, fantastičen dan, nepozabno, kar dokazujejo tri prazne baterije za fotoaparat.

Inle lake – Templji:

Inle Lake – crafts:

Inle Lake in ljudje:

Zapuščamo Yangon. Naša vmesna postaja sta obisk Zlate skale in mesta Bago.

Mt Kyaiktiyo je zlata skala do katere smo se pripeljali na kamijonih. Vožnja je bila v stilu adrenalinskih parkov. Zanimivost skale je, da se jo lahko dotaknejo samo moški.

Bago in avtobusna postaja. Našega avtobusa kar ni in ni bilo od nikjer. Na srečo se je naš šofer res potrudil, da so se s konkretno zamudo odpravili proti Inle lakeu.

Po treh dneh špricanja, zalivanja, polivanja z vodo, je spet praznik. Po treh dneh rajanja je danes dan, ko je vse zaprto, hodijo v svetišča in počivajo. Torej smo tudi mi izkoristili dan v tem slogu in si pogledali Yangon.

Yangon circle line, ki ni več krožen, ker Japonci na eni polovici gradijo Skytrain. Zato smo se vozili v eno smer uro in pol in nato še nazaj.

Shwedagon Paya. Res imam nesrečo, tudi tukaj obnavljajo.

Prispeli v Yangon, ravno na novo leto.

V tranzitu.

3, 2, 1 letimoooooooo